Svoboda se je pri normirancih potegnila nazaj. Kako bi zdaj spremenila sistem
Petletna prepoved ponovnega odprtja normiranega espeja je udarila obrtnike, kmete, sobodajalce. Ministrstvo za finance je ves čas zagovarjalo strogo ureditev, zdaj naj bi vladajoča Svoboda predlagala milejšo ureditev.
Poslanci Svobode naj bi le dobra dva meseca po tem, ko je začel veljati, vložili predlog sprememb zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.
S tem zakonom je vlada, spomnimo, razveljavila večino lani uvedenih sprememb za normirance, ki so jih ti močno kritizirali, a uvedla tudi nove. Med najbolj bolečimi omejitvami, ki so začele veljati z letošnjim letom, je petletna prepoved ponovnega odprtja normiranega espeja.
Za veliko normirancev, sobodajalcev, kmetov, ki so do zdaj zaradi sezonskega ali projektnega dela občasno zapirali dejavnost, tega ne morejo več početi oziroma lahko odprejo le navaden espe, ki pa je davčno precej manj ugoden.
Premier Golob: Bedarija.
Da sistem ni v redu, je že pred dnevi na Instagramu sklenil premier Robert Golob. Na vprašanje, zakaj vlada dela škodo podjetnikom (s pripisom, da se opazka nanaša na petletno prepoved ponovnega odprtja espeja), je odgovoril: “V bistvu čista napaka in jo bomo odpravili v najkrajšem možnem času. Bedarija – med nami.”
Danes pa je predsednica odbora DZ za finance Andreja Kert tudi uradno povedala, da je Svoboda “odprla pogovore v koaliciji” in sprožila dodaten razmislek o sistemu normirancev. “Sistem smo v tem mandatu večkrat spreminjali. Zdaj smo zaznali težavo v tem, da petletna omejitev predstavlja anomalijo. Glede na opozorila s terena menimo, da je treba to še pred koncem mandata spremeniti. Zaradi peščice tistih, ki izkoriščajo sistem, ne morejo biti kaznovani vsi, ki pošteno delajo in zaslužijo ugodnosti,” je dejala poslanka Svobode.
Ali in kako bodo ukrepali, ni povedala. Po informacijah Forbesa Slovenija pa je že v pripravi osnutek zakonskih sprememb. V osnutku, ki smo ga pridobili, ni pa nujno dokončen, predlagatelji ugotavljajo, da je petletna omejitev pretirana in da je prekomerno posegla v ureditev sistema normirancev, ki je namenjen podjetniškim začetnikom.
Kako bi spremenili sistem
Avtorji predloga bi tako odpravili petletno omejitev, ki bi jo zamenjali z milejšo varovalko, in sicer bi lahko zavezanec “izstopil in ponovno vstopil v istem davčnem letu, če v času, ko ni bil normiranec, ni presegel sorazmernega dela letnega praga prihodkov”.
Za polne normirance je prihodkovni prag 120 tisoč evrov oziroma deset tisoč evrov za vsak mesec poslovanja zunaj sistema. Če bi nekdo iz sistema izstopil za štiri mesece, bi torej lahko v tem času zaslužil največ 40 tisoč evrov. Če tega zneska ne bi prisegel, bi lahko znova postal normiranec. Enaka logika naj bi veljala tudi za kmete in člane kmečkih gospodinjstev.
Zakon bi se uporabljal že za davčno leto 2026, tudi za tiste, ki prej zaradi starih pravil niso mogli biti normiranci.
Pri Boštjančiču zagovarjali strogo ureditev
O tem, da bo petletni premor velika težava za malo gospodarstvo, kmete, sobodajalce, kulturnike, ki so espeje prilagajali sezoni oziroma projektu, smo pisali v članku Pomembna novost za normirance, ki so vajeni espe zapirati in znova odpirati.
“Sezonske delavce in na primer sobodajalce so v celoti spregledali,” nam je takrat o spremembah zakonodaje dejal davčni svetovalec v podjetju CMS Ivan Kranjec.
Na ministrstvu za finance so na drugi strani sistem zagovarjali, češ da je cilj “omejiti zlorabe sistema zgolj za zniževanje davčne obveznosti”. Kot so dejali, nihče podjetnikom ne omejuje ali onemogoča poslovanja, temveč se spreminjajo zgolj pogoji za ugodnejšo davčno obravnavo. Primarni način obdavčevanja ostaja tisti, v katerem se davčna osnova ugotavlja na način upoštevanja dejanskih prihodkov in odhodkov, pravijo.
Po domače povedano, na ministrstvu so na opozorila o tem, da bo to težava za malo gospodarstvo, odgovarjali, da tisti, ki izpade, še vedno lahko posluje prek navadnega espeja. Ta pa je seveda davčno precej manj ugoden in nekoga z majhnimi prilivi hitro potisne pod prag ekonomske upravičenosti posla.
Zdaj so očitno v največji koalicijski stranki prepričani, da je treba potezo ministra Boštjančiča omiliti.
